|
Za razumnika najbrž ni bolj potešujocega užitka kakor je obisk kraja, ki ga je v spomin zarisalo branje s svojimi natancnimi, vendar vselej majavimi in približnimi napotki. Pri tem ni zelo pomembno, ce je vir, ki nam kaj izrisuje, pesnitev ali kup scefranih vpisnikov, ki so se nakopicili med sodnim postopkom. Okvir zgodbe, ki nas je do strasti prevzela, ki jo doloca, ki se z njo meša in ji daje oprimkov, je dar nekega kraja sveta, iztrganega neznanemu. Preverjanje nam ponudi primerjavo med avtorjevim ali protagonistovim opisom in osebno predstavo naše domišljije.
|